Epizoda 42 – Neudeležba na volitvah: Evropski parlament pritegne najmanj volivcev

Pod črto

Ilustracija: Una Rebić. Oblikovanje: Metod Blejec.

V prejšnji epizodi smo v novo sezono Pod črto podkasta vstopili z uvodom v novo temo – neudeležbo na volitvah v Sloveniji.

Tokrat se z lokalne ravni usmerjamo na evropsko. Tema, s katero se ukvarjamo, je še dodatno aktualna tudi zaradi bližajočih se evropskih volitev junija 2024 in napovedanih sprememb volilne zakonodaje v Sloveniji.

Prisluhnite novi epizodi podkasta:

Podatke o volilni udeležbi v Sloveniji za vse štiri tipe volitev smo zbrali v okviru preiskave, ki jo kot člani Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet) pripravljamo že več kot eno leto. Pri tem nas sodeluje 15 medijskih organizacij iz različnih evropskih držav, projekt pa koordinira ekipa portugalskega medija Divergente. Zbrali smo podatke o volilni udeležbi za 17 držav Evropske unije.

Kot smo ugotavljali v prvem delu, je v lanskem supervolilnem letu udeležba na lokalnih volitvah še padla. Vendar pa je v Sloveniji udeležba na evropskih volitvah že od začetka še nižja kot na lokalnih.

Udeležba na evropskih volitvah se v Sloveniji namreč vsa leta članstva od leta 2004 naprej zadržuje pod eno tretjino volilnih upravičencev. To pomeni, da v Sloveniji v povprečju več kot 1,200.000 volivcev ne sodeluje pri izbiri poslancev v Evropski parlament.

Slovenija tako spada med pet držav Evropske unije z najnižjo udeležbo na zadnjih evropskih volitvah v letu 2019.

Najnižja volilna udeležba na evropskih volitvah je na Slovaškem, po vrsti pa ji sledijo Češka, Slovenija, Hrvaška in Portugalska.

Med naštetimi državami posebej izstopa Portugalska.

Portugalska je namreč izmed vseh držav članic z najnižjo udeležbo na zadnjih evropskih volitvah tista z najdaljšim stažem v Evropskem parlamentu – in tista z največjim padcem v volilni udeležbi.

O razlogih za padec portugalske volilne udeležbe s 70 % na 30 % v obdobju dobrih 30 let smo govorili z dr. Joãom Cancelo s Fakultete za družbene in humanistične vede Univerze NOVA v Lizboni.

Kljub različnim izhodiščem je državam z nizko udeležbo na evropskih volitvah skupna družbeno-ekonomska obrobnost v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije.

Naš sogovornik dr. Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izpostavi tudi, da je za države z nizko udeležbo značilna tudi rast neenakosti in občutek prelomljenih obljub po vstopu v Evropsko unijo.

Kako pa se giba volilna udeležba na ravni Evropske unije?

Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 1979 so poslance na evropski ravni volili v devetih državah, udeležba pa je bila 62-odsotna.

Razlika med udeležbo na prvih in zadnjih evropskih volitvah tako znaša zgolj 11 odstotnih točk. Izstopa pa ugotovitev, da je udeležba z vsakim mandatom Evropskega parlamenta skoraj 40 let neprestano padala – vse do leta 2019, ko se je dvignila za 8 odstotnih točk glede na leto 2014.

Vendar je udeležba na evropskih volitvah še vedno nizka. Zadnjih evropskih volitev se je na ravni celotne Evropske unije udeležila zgolj polovica volilnih upravičencev. To pomeni, da skoraj 200 milijonov volivcev ni volilo.

O problemu nizke udeležbe na evropskih volitvah smo govorili tudi z novinarsko kolegico Luciano Maruta iz partnerske organizacije Divergente, s katero sodelujemo pri mednarodni preiskavi o volilni udeležbi v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo.

Preliminarne ugotovitve preiskave, rezultate katere bomo v celoti objavili prihodnje leto, kažejo na povezavo med območji z nizko volilno udeležbo in visoko neenakostjo.

Pomemben dejavnik volilne udeležbe pa je tudi urejenost volilnega sistema v državi.

Dolgoletna obvezna volilna udeležba se je v mednarodni preiskavi, pri kateri sodelujemo, izkazala kot glavni razloček med državami z visoko in nizko volilno udeležbo.

Z dr. Alenko Krašovec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani smo govorili o argumentih za in proti uvedbi obvezne volilne udeležbe pa tudi o drugih spremembah volilnih sistemov, kot sta nižanje starostne meje volilne pravice in uvedba elekronskih volitev. Po dosedanjih ugotovitvah raziskovalcev ima večina tovrstnih sprememb volilnega sistema zgolj manjše in kratkoročne vplive na udeležbo.

V Sloveniji nas prihodnje leto čaka morebitna sprememba volilne zakonodaje. Vlada je glede tega napovedala posvetovalni referendum, ki naj bi ga izvedli sočasno z junijskimi evropskimi volitvami.

S kakšno volilno udeležbo bo Slovenija pospremila 20. obletnico članstva v Evropski uniji in kako bodo volivci odločili o spremembah volilnega sistema, bomo torej lahko spremljali prihodnje leto.

Preiskave na Pod črto omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič z zbiranjem in analizo podatkov, snemanjem na terenu in pripravo scenarija, Aljaž Sluga z analizo podatkov, Taja Topolovec z urejanjem scenarija in vodenjem podkasta, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in lekturo, Lucijan Prelog z montažo in zvočno obdelavo, Milan Fras z zvočno podobo, Una Rebić z ilustracijami in Metod Blejec z oblikovno podobo. Glas za sinhronizacijo sta prispevala Ajda Sokler in Nejc Bahor.

Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali pri pripravi te epizode.

Pri pripravi serije podkastov o volilni neudeležbi smo izhajali iz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru partnerstva z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo (EDJNet), ki ga med aprilom 2023 in marcem 2025 projektno sofinancira Evropska komisija. Zbiranje podatkov o volilni udeležbi v 17 evropskih državah, v katerem je skupaj s Pod črto sodelovalo 15 evropskih medijev, je potekalo pod vodstvom portugalskega medija Divergente.